Iskreno opravičilo: zaradi višje sile je prišlo do tehnične težave, zato pošiljam objavo še enkrat.
Vsak par si želi zdravega otroka. Želja pa še ni priprava.
Vprašaj povprečno bodočo mamico, nosečnico ali mamo, kaj je pred zanositvijo počela drugače. Redko slišiš, da je zares načrtovala.
Plansko gospodarstvo bivše Juge pustiva ob strani, priprava na nosečnost pa je vseeno resno delo. Načrtovanje večinoma skrčimo na golo osnovo: nič alkohola, cigarete proč (pa še to ne vse) in multivitaminska tabletka. Potem stiskamo pesti, da nosečnica ne konča na inzulinu ali zdravilih za tlak in ščitnico. Ko se to vseeno zgodi, je kriva višja sila.
Zvenelo bo grdo, ampak kot veterinar in prehranski terapevt vidim, da živali na brejost pripravimo bolje kot ženske na nosečnost.
Zakaj? Vsak resen rejec razume pomen dobre kondicije in krme. Slabo izhodišče odpre vrata težavam. Vemo, da vsaka pridružena bolezen, s katero žival vstopi v brejost, zmanjša verjetnost uspešne oploditve ter poveča tveganje za splav in poznejše zaplete. Skoteni mladiči so šibkejši in dovzetnejši za okužbe ter kronične bolezni. Zato je dobra preventiva v reji bistvena.
Pri ženski je drugače. Zaupamo neznanemu in tabletki.
Kaj pa ginekolog? Prvi pregled v nosečnosti je do 12. tedna. Takrat ti vzamejo kri za hemogram, krvno skupino in glukozo na tešče. Preverijo tudi, ali jemlješ folno kislino in vitamin D. Za piko na i kri pregledajo še na toksoplazmozo, sifilis, HIV in hepatitis B.
Ščitnica, feritin, inzulin, progesteron in homocistein ostanejo zunaj nabora.
Pred nosečnostjo dobiš nasvet, kdaj je pravi čas za zanositev, in to je vse. Nevralna cev se zapre slabe štiri tedne po oploditvi, pogosto preden sploh veš, da si noseča. Ko prideš na prvi pregled, je že zaprta. Če šele takrat preverjamo, ali je vnosa dovolj, je prepozno.
Ko je otrok enkrat spočet, ga čaka tisoč priložnosti za splav.
Z navadami in jedilnikom pa neposredno krojimo tudi njegovo prihodnost. Ko pozneje iščemo vzroke težav, je genetika redko na vrhu seznama. Pogosto pa vidiš telo, ki živi v stalnem pomanjkanju, nezdravem okolju in porušenem ravnovesju. Zato poskrbi, da je zasnova dobra, preden s partnerjem sploh začneta. In zapomni si: čeprav boš noseča ti, polovico prispeva on. Zelo naivno je misliti, da vse breme pade na nežni spol.
Pišem torej obema. Tebi, ki razmišljaš o otroku, v ženski obliki. Telo, ki bo nosilo, je tvoje, zato besedilo teče skozi cikel, hormone in zaloge, ki jih nosiš ti.
Moški? Tudi ti nisi gledalec. Proti koncu je razdelek samo zate. Večina povedanega o ščitnici, gorivu in kisiku velja tudi za tvoje telo. Beri, kot da pišem tebi.
Jajčna celica ima V12 motor
Redko razumemo, kako hrana vpliva na presnovo in na posamezne celice. Katera je najpomembnejša? Jajčna celica, ena energijsko najzahtevnejših v telesu in zato občutljiva na navade, genetiko in izbor hrane. Ko dozori, nosi okoli 100.000 mitohondrijev. Koliko jih ima srčna mišica, ki vse življenje dela brez premora? Od 5.000 do 8.000 v posamezni celici, torej do dvajsetkrat manj.
Enačba je preprosta. Karkoli zavira energijo, zavira delovanje in razvoj oocita. Iz ene nastaneta dve, iz dveh štiri, nato osem, šestnajst, vse do ploda. Zarodek začne delati nove mitohondrije šele ob ugnezditvi. Do takrat si celice med delitvami delijo zalogo, ki jo je prinesla jajčna celica. Če je izhodišče slabo, boš za nazaj težko popravljala.
»Razpoložljiva energija je najpomembnejši dejavnik, ki uravnava razmnoževanje pri samicah sesalcev.« Jill Schneider in sodelavci, 2012
Ista skupina opisuje, da samice zahteve razmnoževanja predvidijo: pojejo več, kot ta hip rabijo, in presežek shranijo.
Plodnost je luksuz za telo. Zanosi in nosečnost obdrži, kadar ima presežek energije, gradbenega materiala in rezerv. Ko teče na varčnem režimu, je prav to prvi strošek, ki ga črta. Strankam vedno razložim, da je reprodukcija kanarček v rudniku. Če cikel ni v redu, obstaja resna verjetnost, da je narobe še marsikaj drugega.
Zakaj ta znak preslišimo? Nekje na poti smo zgrešili in vse upe položili v biomedicino. Na koncu pristanemo v ambulanti, v stresnem obdobju neštetih testov in pri umetni oploditvi, bližnjici, ki poteši psihološko potrebo, redko pa ponudi biološko enakovredno rešitev. Marsikateri korak bi odpadel, če bi se oba vsaj pol leta pred zanositvijo resno pripravljala na otroka.
Zakaj vsaj pol leta? Toliko po mojem telo potrebuje za popravek. Verjetno pa več.
To smo nekoč vedeli. Modrost je prehajala iz roda v rod, dokler ni za njo izginila vsaka sled. Weston Price je leta 1939 opisal plemena v Afriki, v katerih so dekleta pol leta pred poroko jedla posebno hrano, drugod tudi bodoči očetje. S hranjenjem so začeli »dolgo pred spočetjem«.
»Dekleta v tem plemenu, tako kot v več drugih, šest mesecev pred poroko dobivajo posebno prehrano. Otroke dojijo tri žetve, pred vsako nosečnostjo pa se posebej hranijo.« Weston A. Price o plemenu Kikuju, 1939
Kje začeti?
Zagovarjam isto pravilo: hrana prva, vse drugo po potrebi. Temelj svojega dela gradim na razumevanju odnosa med telesom, okoljem in hrano. Ta trikotnik laboratorij težko nadomesti. Telo ti poroča vsak dan, s ciklom, s temperaturo in s tem, kako se zbudiš.
Zato teh pet testov ni obvezen del nikogaršnje poti do nosečnosti.
Zakaj potem pet testov? Ker je med nama razlika, ki jo morava upoštevati. Sam se ne testiram. Sem občasni hipohonder in nagnjen k premlevanju, zato bi mi vsaka številka dala le novo snov za tuhtanje. Spet drugim so številke spodbuda.
Mnoge povratna informacija pomiri. Številka da tla pod nogami: vidiš, kje si, in tri mesece pozneje, kam si se premaknila. Če si taka, ti izvid da tisto, kar imenujejo aktivacijska energija. Majhen sunek, ki kolesje spravi v tek.
Številke so dvorezen meč. Feritin brez C-reaktivnega proteina (CRP) pove pol zgodbe, tirotropin (TSH) brez temperature in pulza še manj. Osamljena vrednost straši tam, kjer je vse v redu, in pomirja tam, kjer bi morala zvoniti.
Zato sem iz širokega nabora preiskav izbral pet krvnih testov pred zanositvijo in vsakemu dodal spremljevalca, ki mu da razumljiv kontekst. Skupaj dajo več uporabnih informacij za naslednje korake. Ti številke ne dišijo? Kar beri naprej. Mehanizmi pod vsakim testom ostanejo isti, z izvidom v roki ali brez njega.
Besedilo ima dva dela. Prvi, ki ga bereš zdaj, od tebe še ne zahteva sprememb. Pokaže, kje si in koliko dela te čaka, če želiš boljšo nosečnost in otroku boljše izhodišče. Dobiš gradivo, ki ga pozneje sama ali s pomočjo dopolniš in uporabiš. Drugi del gradi na idejah prvega in postavi tisto, kar je bistveno: dobro osnovo, ki jo z izvidom fino nastaviš.
Pet testov po vrsti:
Ščitnica: zakaj sam TSH ne zadošča in kaj povedo prosta ščitnična hormona (fT4 in fT3), protitelesa ter jutranja temperatura in pulz.
Progesteron: kdaj ga izmeriti v ciklu, kdaj dodati prolaktin in zakaj ena vrednost pove premalo.
Homocistein, B12 in folat: ali ima telo gradbeni material za živčevje in posteljico in zakaj folna kislina pokrije le del.
Inzulin na tešče: zakaj pove več kot glukoza in zakaj ima nosečnostno sladkorno bolezen pri nas že skoraj vsaka četrta porodnica, leta 2013 pa manj kot vsaka deseta.
Železo v kontekstu: zakaj hemoglobin v nosečnosti zavaja in kaj povedo feritin, nasičenost transferina in visoko občutljivi CRP (hs-CRP).
Na koncu dobiš vse ciljne vrednosti na eni strani, pripravljene za tisk.