"Trditev, da so semenska olja zelo škodljiva tako zaradi načina pridobivanja kot zaradi velike vsebnosti maščob omega-6, ki povzročajo vnetne procese v telesu in raka, označujemo za neutemeljeno. Aktualni znanstveni dokazi ne potrjujejo njihove škodljivosti."
Portal Oštro je stališče, da so semenska olja škodljiva, v rubriki Razkrinkavanje razglasil za »neutemeljeno«. Na tapeti je bil zapis Planeta lepote. Trditve pa so moje. O tem pišem že leta in gradiva sem ponudil več kot dovolj. Kot kaže, pri nekaterih velja stari rek: prepričati prepričanega je nemogoče. Zato se oglašam samo tokrat, prvič in zadnjič.
Priznam, na neki način sem polaskan. Ko te začnejo razkrinkavati, očitno slišijo, kar pišeš. Veselje traja do drugega odstavka, ko vidiš, na čem stoji razsodba.
Na treh izjavah:
Profesorica z oddelka za biologijo biotehniške fakultete pravi, da ni prepričljivih dokazov.
Vodja klinične dietetike na onkološkem inštitutu pravi, da vzročne verige ni mogoče potrditi.
NIJZ se sklicuje na Efso, Razkrinkavanje pa še na francoski AFP, ki je isto trditev »razkrinkal« leta 2022. Kača grize svoj rep.
Ta film sem že gledal. V koronskih letih je bil scenarij enak. Kdor je vprašal po dokazih, je namesto odgovora dobil oznako. Naziv sogovornika je bil dovolj, podatek je bil odveč. Preverjevalci dejstev so si takrat nadeli vlogo varuhov resnice in jo nosijo še danes.
Debato v znanosti zapre dokaz. Mnenje, da je zaprta, je le mnenje. Razkrinkavanje pa meri z dvema metroma. Za škodo zahteva klinične dokaze na ljudeh in vzročnost. Za varnost mu zadoščajo nekajtedenske raziskave s krvnimi kazalniki in izjave ustanov.
Površno razkrinkavanje si zasluži kratek odgovor.
Zato bo zbit, da prihranim čas tebi in sebi. Izbral sem le najbolj sporne točke in jih izmeril z istim metrom. Kaj pokaže?
Ščep soli ali cela skodelica
Linolna kislina je esencialna, pravijo. Beseda esencialno v takih razpravah deluje kot adut, ki naj bi končal pogovor. Pove pa samo to, da telo neke snovi samo ne naredi. O količini molči.
Vzemi beljakovine. Natančno gledano telo potrebuje aminokisline, beljakovina je le paket. Esencialnih zadošča odraslemu s 70 kilogrami okoli 13 gramov na dan. Povprečna potreba po vseh beljakovinah skupaj je kakih 45 gramov. Minimalen vnos niti približno ni optimalen. Kakor da avto voziš na hlape in pričakuješ maksimalen doseg. Kdo pa bi iz tega sklepal, da je kilogram na dan zdrav?
Pri maščobah je razkorak še večji. Chris Masterjohn je v pregledu raziskav pokazal, da sta resnično esencialni predvsem arahidonska kislina in DHA. Mladim podganam je za rast zadoščalo manj kot pol odstotka energije iz svinjske masti, iz jeter desetinka odstotka, dojenčkom pa podobno. Na 2000 kilokalorij je to nekaj sto miligramov na dan. Pri zdravem odraslem je potreba komaj merljiva. Leta 1938 je biokemik William Brown pol leta jedel hrano skoraj brez teh maščob. Utrujenost je izginila, krvni tlak se je umiril, migrene so minile. Strup dela doza, je vedel že Paracelzus.
Pri dojenčkih je pomanjkanje odpravilo 1,3 do 2 odstotka dnevne energije iz čiste linolne kisline. Približno toliko smo je dobili s hrano, preden so okoli leta 1860 začeli industrijsko stiskati semena za olje.
Leta 1909 je imela ameriška prehrana še slabe 3 odstotke. Povprečen odrasli jih danes dobi okoli >7, kot bi vsak dan poleg hrane pogoltnil enajst enogramskih kapsul.
Od 2 na 7 zveni malo. Je pa trikratnik, ki se desetletja nalaga v tkivo. Ameriško združenje za srce, na katerega se sklicuje tudi Razkrinkavanje, priporoča vsaj 5 do 10 odstotkov.
Domači portal Prehrana.si, ki povzema referenčne vrednosti NIJZ, je bolj previden: večkrat nenasičenih maščob največ 10 odstotkov. In dodaja, da prebivalci Slovenije zaužijemo preveč maščob, bogatih z omega-6. Kdo je torej tu »neutemeljen«?
Ko torej slišiš »v priporočenih količinah«, vedi, da so prav priporočene količine predmet spora.
Linolna kislina je kot sol v juhi: ščep jo naredi, skodelica jo pokvari.
Termometer za plin
Glavni dokaz, da linolna kislina vnetja ne povzroča, sta dva pregleda, ki ju navaja profesorica. Pregled iz leta 2012 je zajel 15 poskusov, metaanaliza iz leta 2017 jih je zajela 30. Merili so kazalnike v krvi: CRP, interlevkin 6, TNF-alfa, fibrinogen. CRP naredijo jetra, ko jim imunski sistem sporoči, da nekje gori. Je splošen alarm. Pove, da ima telo vročino. Kje gori in zakaj, ostane skrito.
Poglej še, kako so merili. Soavtor pregleda iz leta 2012 sam piše, da je najkrajši poskus trajal dva tedna, najdaljši 40 dni. Udeleženci so bili zdravi ljudje. Maščobno tkivo linolno kislino menja z razpolovnim časom okoli dveh let. Koliko ga premakne šesttedenski poskus? Komaj kaj. V podkožju odraslih v ZDA je delež linolne kisline od leta 1959 do 2008 zrasel z 9,1 na 21,5 odstotka. To je zgodba desetletij, izmerjena s tedni.
Kaj pa njihovi lastni viri? Metaanaliza iz leta 2017, na katero se sklicuje profesorica, v podskupinah sama opozori: kjer se je vnos linolne kisline močneje dvignil, je CRP morda zrasel. V pregledu iz leta 2012 so bili edini izmerjeni premiki prav eikozanoidi v urinu, a so avtorji raziskav ocenili, da ne kažejo na več vnetja.
Kaj so spregledali? Škoda, o kateri govorim, je oksidacija. Linolna kislina ima dve dvojni vezi, kisik jo načne, na koncu verige ostanejo oksidirani presnovki in aldehidi, kot je 4-HNE. Oba pregleda sta to pustila ob strani. Ko je Chris Ramsden leta 2012 ljudem za 12 tednov znižal linolno kislino v prehrani, so v krvi upadli prav ti oksidirani presnovki. Povezani so z boleznimi srca, kronično bolečino, demenco in vnetno zamaščenostjo jeter. CRP meri nekaj drugega. Kdor z njim išče oksidacijo, išče puščanje plina s termometrom.
Kopičenje ima še eno posledico, ki jo vidiš v ogledalu. Peter Dobromylskyj, kolega veterinar, na blogu Hyperlipid že dvajset let razlaga, zakaj. Ko mitohondrij kuri linolno kislino, odda prešibek signal, da je dovolj. Celica sprejema naprej, maščobna celica se napihuje, človek pa ostaja lačen.
Kaj pa maslo in mast? Profesorica pravi, da »na podlagi aktualnih dokazov niso bolj zdrav nadomestek rastlinskih olj«. Kaj je v njih? Maslo in goveji loj imata 2 do 3 odstotke linolne kisline, sončnično olje okoli 65. Kot veterinar ti lahko povem, da ima prašič v slanini tisto, kar je pojedel. Prava os je linolna kislina, rastlinsko in živalsko sta stranski tir.
Za varnost olj Razkrinkavanju torej zadošča nekaj tednov merjenja CRP. Za škodo bi hotelo klinične dokaze na ljudeh. Najtrši so randomizirani poskusi, v katerih štejejo mrtve. Tudi ti obstajajo. Kje so?
Kar so zahtevali, a niso iskali
Tu so raziskave, ki jih je Razkrinkavanje izpustilo. Vse so randomizirane, vse na ljudeh, vse s smrtjo kot izidom.
V Sydneyju so med letoma 1966 in 1973 razdelili 458 moških po srčnem dogodku v dve skupini. Ena je dobila žafranikino olje, druga je jedla po starem. Holesterol je z oljem padel, umrlo pa jih je več. Od stotih skoraj osemnajst namesto slabih dvanajst.
V Minnesoti je med letoma 1968 in 1973 poskus s koruznim oljem zajel 9423 ljudi v bolnišnicah, kjer je vse obroke kuhala kuhinja. Olje je prišlo z jedmi, brez čipsa. Holesterol je padel, smrtnost je ostala. Pri obdukcijah je imelo srčni infarkt 41 odstotkov umrlih iz skupine z oljem in 22 odstotkov iz kontrolne. Skoraj vsak drugi proti vsakemu petemu. Kdaj smo to izvedeli? Obdukcije so čakale do leta 2016, ko jih je Chris Ramsden izkopal iz dveh starih magnetnih trakov in papirnih map.
V Los Angelesu je Seymour Dayton osem let hranil 846 veteranov z olji namesto z živalskimi maščobami. Skupna smrtnost je ostala enaka. Zakaj? Rak je vzel, kar je srce pridobilo. Zaradi raka je v skupini z olji umrlo 31 moških, v kontrolni 17.
Za vse tri zadošča pol ure na PubMedu.
Kaj pa predelava?
Dietetik pravi, da rafinacija iz olja odstrani ostanke pesticidov, kovine in strupe plesni. NIJZ pa prizna, da lahko procesni kontaminanti nastanejo prav pri tej predelavi, na primer pri segrevanju med prečiščevanjem. Rafinacija olje torej očisti, a ga pri tem razgreje na 240 stopinj. Kdor se temu izogne s hladno stiskanim oljem, ironično pogosto naleti na slabše. Ker ni rafinirano, ostane v njem več peroksidov in prav tisto, kar bi rafinacija odstranila, od ostankov pesticidov do aflatoksinov. Mednarodni prehranski standard mu celo dopušča več peroksidov kot rafiniranemu.
Prav takšna olja NIJZ postavlja za zgled. Na svoji spletni strani svetuje nenasičena in nerafinirana olja, v smernicah za šole pa za hladne jedi kakovostna hladno stiskana. Dietetik, ki se sam sklicuje na priporočene količine, hvali rafinacijo. Koga torej poslušati?
Tucker Goodrich je odgovoril tistim, ki krivijo samo oksidacijo: pomembneje je, katera maščoba oksidira, kot to, da oksidira. Iz omega-6 nastaja 4-HNE, zelo reaktiven in zelo strupen. Rafinirano ali hladno stiskano, v ponvi ali brez nje: težava je v olju.
Rak in kalorija
Raziskavo iz revije Science iz leta 2025, ki kaže, kako linolna kislina prek beljakovine FABP5 prižge signal za rast trojno negativnega raka dojke, je Razkrinkavanje odpravilo kot »predklinično delo«. Dokaz na ljudeh je že zgoraj, v Los Angelesu.
Kaj pa mladi? Rak debelega črevesa pri mlajših od 50 let raste v 27 od 50 držav. Ekipa zdravnika in raziskovalca Timothyja Yeatmana je leta 2025 tumorje bolnikov primerjala z njihovim zdravim tkivom. Našla je več fosfolipidov z linolno in arahidonsko kislino ter presežek vnetnih posrednikov iz arahidonske, ki jo telo dela iz linolne. Francoski raziskovalci so pokazali, da 4-HNE zdrave mišje celice črevesne sluznice pobija. Tiste z mutacijo gena APC, enim prvih korakov k raku, ga prenesejo.
Selekcija v prebavni cevi.
Dietetik opozarja, da bolniki, ki izločijo olja, hujšajo. Strinjam se, da bolnik mora jesti. Tudi maščobe telo potrebuje, to sem vedno zagovarjal. Spor je o kakovosti. Razkrinkavanje pa vse maščobe vrže v isti koš, kot da je kalorija pač kalorija. Kdor pozna vsaj osnove fiziologije, ve, kako daleč je to od resnice.
Leonard Sauer je leta 1986 podganam s tumorji odvzel hrano in tumorji so rasli trikrat do štirikrat hitreje, ker je telo sproščalo lastne zaloge. Sauer in Dauchy sta pozneje pokazala, da sta gonilo linolna in arahidonska kislina, linolno pa tumor predela v rastni signal. Ko hujša bolnik, pri katerem je v podkožju linolna več kot vsaka peta maščobna kislina, v kri spušča prav to.
Kaj dobi, da ne bi hujšal? Največkrat Nutridrink. Na deklaraciji so voda, mlečne beljakovine, maltodekstrin, sladkor ter repično in sončnično olje. V steklenički so štiri žličke sladkorja. Za kalorimeter je to vrhunska hrana. Za telo, ki se bori z vnetjem, je to še en odmerek linolne kisline, oblit s sirupom. Kalorija iz krompirja, riža, mleka in masla varuje beljakovine in zavira sproščanje zalog. Mnenje enega dietetika je mnenje. Prepogosto ga zamenjamo z gotovostjo.
Kdo preverja preverjevalce?
Preverjevalec dejstev lahko preveri, ali je minister res rekel, kar trdi, da je rekel. Lahko preveri datum, številko, citat. Znanstvene razprave pa ne zapre z anketo med tistimi, ki branijo smernice. Posledico občutim tudi sam. Zapis z njihovo oznako na Facebooku doseže manj ljudi.
Da stroka prezre vpliv omega-6 na celotno zdravje, mi ostaja nepojmljivo. Po drugi strani pa razumljivo. Kdor je na prepričanju zgradil ime, pogled na svet in vrednote, skozi to prepričanje presoja hrano in vse drugo, kar šteje za zdravje. Dvom v linolno kislino zanj ni več dvom o maščobi. Je dvom o sebi.
Pred časom so me z Razkrinkavanja vabili na pogovor. Odklonil sem, ker je bil okvir postavljen, preden je padlo prvo vprašanje. Tokrat žogico vračam sam.
Ljudje so dovolj sposobni, da se odločijo sami. Za to potrebujejo obe strani in tu je druga. Znanost se je o maščobah motila že večkrat in se bo še, lahko se motim tudi jaz. Prav zato mora razprava ostati odprta. Komu boš verjel ti: izjavi za Razkrinkavanje ali obdukcijskim zapisnikom iz Minnesote?