Dolgo sem verjel, da je hrana alfa in omega zdravja. Sprejel sem enačbo, ki jo promovirajo z vseh strani: optimalno razmerje makrohranil, izločitev predelane hrane in prava dopolnila bodo sčasoma popravili telo. Telo sem dojemal kot kemični laboratorij, kjer je vnos snovi edina pomembna spremenljivka. Še vedno menim, da je to pomemben dejavnik, vendar ...
Skozi leta preučevanja literature in soočanja z zdravstvenimi izzivi v družini se je ta slika začela krhati. Preprosta logika »vnesi pravo gorivo, dobi pričakovan rezultat« mi je dajala občutek nadzora, dokler nisem naletel na zid. Platoja nisem mogel preseči.
Poznam ljudi, ki so se prehranjevali »popolno«: organsko, lokalno, sezonsko. Kljub vzorčnim krožnikom so ostajali kronično utrujeni, s hladnimi okončinami, plitkim spancem in počasno regeneracijo. Očitno je nekaj manjkalo.
Razkorak med biologijo, na katero smo se evolucijsko prilagajali milijone let, in okoljem zadnjih sto let je postal nepremostljivo velik. Vilica in nož pogosto ne zadoščata več.
Postajamo »notranja generacija«, bitja betonskih škatel in modrih zaslonov.
Pri iskanju odgovorov smo prepuščeni lastni iznajdljivosti in povezovanju informacij, ki jih uradni viri pogosto spregledajo.
Ko sem končno dvignil pogled s krožnika in uzrl širšo sliko, me je prešinilo: manjkajoči člen ni »še boljši jedilnik«, temveč nebo nad menoj – oziroma bi moralo biti. Svetloba.
Na kratko:
Svetloba ni le to, kar vidiš. Je hrana za celice – večina ljudi je kronično podhranjena.
Rdeča in infrardeča svetloba “odmašita” mitohondrije in obnovita celično dihanje.
Trg je poln prevar. 90 % naprav ne zagotavlja terapevtske doze.
Tri pravila izbire: valovna dolžina, gostota moči, kot snopa. Če proizvajalec teh podatkov ne navaja, se nakupu izogni.
Protokoli se razlikujejo glede na cilj. Ščitnica ni enaka kolenu.
Na koncu: konkretna priporočila naprav, ki sem jih preveril, in kontrolni seznam pred nakupom.