Objava o sedmih zajtrkih je sprožila precej odzivov. Mnogi so po daljšem premoru znova pojedli uravnotežen jutranji obrok in ob tem opazili, kako zelo je začetek dneva prej poganjal kofein, adrenalin in kortizol.
Ko prideš čez prvo oviro, te čaka že naslednja.
Dober zajtrk umiri jutranjo napetost in sporoči, da je gorivo na voljo. A praviloma reši predvsem prvi del dneva. Proti sredini dopoldneva se hitro pokaže, ali smo naredili res premik ali pa zgolj kozmetičen začetek.
Sestanki, telefoni, kava in živčnost hitro prevzamejo pobudo. Ko pride utrujenost, večina poseže po najbližji rešitvi, ki padec le zasilno zakrpa. Če nismo pozorni, se hitro vrnemo v stare navade in znane težave.
Pri odraslih je jutranji obrok velikokrat premajhen, velik delež ljudi pa ga še vedno preskoči. Podobno velja za mladostnike in dijake: v dopoldne težko vstopijo z zalogo, ampak z minusom, ki ga brez zavestnega napora redko nadoknadiš.
Enako kot pri računu: plača pride, a si že na polovici poti do naslednje brez denarja.
Zato za trenutek odložimo idealni scenarij. Marsikdo še ni na točki, ko je malica nadgradnja. Pri mnogih je prvi korak že to, da sploh vzpostavijo reden obrok. Tudi to šteje.